Danes ponoči sem se naokoli vozila s kolesom, v bundi, in zelo uživala.
Ne vem od kje se mi je v sanje pritaknilo kolo. Sklepam, da so sanje nastale iz težkega pričakovanja pomladi. Lansko leto res nisem bila hudo pridna, kar se kolesarjenja tiče, letos pa bom (sicer sem to rekla tudi lani).
Je pa res, da sem se včasih prevažala s kolesom tudi v mrzlih zimskih dnevih, oblečena v bundo (iz teh časov verjetno tudi slika v današnjih sanjah) in mi ni bilo prav nič hudega, nasprotno.
Danes pa, ko vidim kakšnega kolesarja v teh mrzlih, zasneženih dnevih, najprej pomislim "le kaj mu je tega treba". Pa se kmalu ugriznem za jezik in se spomnim, da ni v tem nič slabega, da zna biti prav luštno, ... samo odpraviti se je treba.
O ja, bo naša kmalu spet na kolesu. In to ne samo v sanjah :-)
Ne vem od kje se mi je v sanje pritaknilo kolo. Sklepam, da so sanje nastale iz težkega pričakovanja pomladi. Lansko leto res nisem bila hudo pridna, kar se kolesarjenja tiče, letos pa bom (sicer sem to rekla tudi lani).
Je pa res, da sem se včasih prevažala s kolesom tudi v mrzlih zimskih dnevih, oblečena v bundo (iz teh časov verjetno tudi slika v današnjih sanjah) in mi ni bilo prav nič hudega, nasprotno.
Danes pa, ko vidim kakšnega kolesarja v teh mrzlih, zasneženih dnevih, najprej pomislim "le kaj mu je tega treba". Pa se kmalu ugriznem za jezik in se spomnim, da ni v tem nič slabega, da zna biti prav luštno, ... samo odpraviti se je treba.
O ja, bo naša kmalu spet na kolesu. In to ne samo v sanjah :-)
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar