Bila sem že botra dečku v Malawiju, sedaj pa sem enda tudi simbolična posvojiteljica slovenskega delfina.
Za botrstvo na Malawiju sem se odločila zaradi takratnega občutka nekoristnosti. Enostavno sem si zaželela narediti nekaj dobrega. Po brskanju po netu sem se odločila za botrstvo preko Misijonskega središča. Čeprav, moram napisati, nisem krščansko bitje. Dve leti sem na njihov račun nakazovala 5.000 SIT (ki so se vmes pretvorili v eurote). Poslali so mi sliko 18 letnega dečka, Lores Banda, kateremu naj bi bila botra. Približno dvakrat na leto sem dobila poročilo dela misiona na Malawiju, enkrat pa celo poročilo fantovega napredovanja. Priznam, slednje mi je bilo malo čudno, kot izpolnjen formular, ki mi nekako ni bil všeč. Izpolnjeno je bilo v smislu, važno, da se nekaj napiše. Lores naj bi si želel postati medicinska "sestra". Po dveh letih, kolikor naj bi bila botrca, sem se odločila, da je za enkrat dovolj. Enostavno sem samo nehala nakazovati denar. Zanimivo, da sem nekaj mesecev po prekinitvi začela dobivati misionarski časopis, ki ga nisem v času botrstva dobila nikoli. Bi rekla, da imajo zelo slabe evidnce oz. da jim nekaj ne štima. Kakorkoli že, upam, da sem s svojim dvoletnim prispevkom naredila kaj dobrega za pomoči potrebne.
No, sedaj pa sem novopečena (oz. sem to že skoraj en mesec) mačeha delfinu. Za rojstni dan sem dobila čestitko, ob kateri skoraj nisem imela pojma za kaj gre. Krilca. V čestitki med drugim piše: "Ob rojstnem dnevu naj bo srečen in preskrbljen še nekdo ... bitje, ki je z nami še iz časa Atlantide ... spomni se in zaplavaj v čas miru ... Andreja." ... potem pa še par stvari in naslov spletne strani, kjer si lahko ogledam več o darilu, ki sem ga prejela (www.krilca.si). Prvo, kar sem pomislila je bilo, da so že kje dobili moj naslov in datum rojstva, pa me na ta način vabijo na svojo spletno stran, da kaj podarim. Pri podpisu "Andreja" sem celo pomislila, da mi je čestitko poslala kolegica. Na spletno stran nisem šla do danes, ko me je Andreja vprašala, če sem dobila čestitko. Rekla mi je, da naj si na njihovi strani pogledam katerega delfina sem dobila v simbolično posvojitev za eno leto, da vse piše ... Sem šla gledat, ampak nisem nič našla (morda sem pa blond). Če prav razumem napisano na strani društva Morigenos (http://www.morigenos.org/), bi morala ob simbolični posvojitvi prejeti na moj naslov: certifikat o posvojitvi z mojim in delfinovim imenom, dokument s fotografijo delfina in njegovimi podatki, majico društva Morigenos, razglednico in letni bilten, vse to v roku enega tedna od posvojitve. Čestitko sem prejela na začetku januarja, česa drugega pa do danes še ne. Saj ne drugega, sliko s podatki o delfinu bi pa res rada imela, če se že nekaj gremo.
No ja, občutek je še vedno dober. Namreč, obožujem delfine (kot večino živali). Drugače pa imam občutek, da je to spet kar nekaj ... Upam, da ni in da je Andreja koristno vložila denar za moje darilo.
Za botrstvo na Malawiju sem se odločila zaradi takratnega občutka nekoristnosti. Enostavno sem si zaželela narediti nekaj dobrega. Po brskanju po netu sem se odločila za botrstvo preko Misijonskega središča. Čeprav, moram napisati, nisem krščansko bitje. Dve leti sem na njihov račun nakazovala 5.000 SIT (ki so se vmes pretvorili v eurote). Poslali so mi sliko 18 letnega dečka, Lores Banda, kateremu naj bi bila botra. Približno dvakrat na leto sem dobila poročilo dela misiona na Malawiju, enkrat pa celo poročilo fantovega napredovanja. Priznam, slednje mi je bilo malo čudno, kot izpolnjen formular, ki mi nekako ni bil všeč. Izpolnjeno je bilo v smislu, važno, da se nekaj napiše. Lores naj bi si želel postati medicinska "sestra". Po dveh letih, kolikor naj bi bila botrca, sem se odločila, da je za enkrat dovolj. Enostavno sem samo nehala nakazovati denar. Zanimivo, da sem nekaj mesecev po prekinitvi začela dobivati misionarski časopis, ki ga nisem v času botrstva dobila nikoli. Bi rekla, da imajo zelo slabe evidnce oz. da jim nekaj ne štima. Kakorkoli že, upam, da sem s svojim dvoletnim prispevkom naredila kaj dobrega za pomoči potrebne.
No, sedaj pa sem novopečena (oz. sem to že skoraj en mesec) mačeha delfinu. Za rojstni dan sem dobila čestitko, ob kateri skoraj nisem imela pojma za kaj gre. Krilca. V čestitki med drugim piše: "Ob rojstnem dnevu naj bo srečen in preskrbljen še nekdo ... bitje, ki je z nami še iz časa Atlantide ... spomni se in zaplavaj v čas miru ... Andreja." ... potem pa še par stvari in naslov spletne strani, kjer si lahko ogledam več o darilu, ki sem ga prejela (www.krilca.si). Prvo, kar sem pomislila je bilo, da so že kje dobili moj naslov in datum rojstva, pa me na ta način vabijo na svojo spletno stran, da kaj podarim. Pri podpisu "Andreja" sem celo pomislila, da mi je čestitko poslala kolegica. Na spletno stran nisem šla do danes, ko me je Andreja vprašala, če sem dobila čestitko. Rekla mi je, da naj si na njihovi strani pogledam katerega delfina sem dobila v simbolično posvojitev za eno leto, da vse piše ... Sem šla gledat, ampak nisem nič našla (morda sem pa blond). Če prav razumem napisano na strani društva Morigenos (http://www.morigenos.org/), bi morala ob simbolični posvojitvi prejeti na moj naslov: certifikat o posvojitvi z mojim in delfinovim imenom, dokument s fotografijo delfina in njegovimi podatki, majico društva Morigenos, razglednico in letni bilten, vse to v roku enega tedna od posvojitve. Čestitko sem prejela na začetku januarja, česa drugega pa do danes še ne. Saj ne drugega, sliko s podatki o delfinu bi pa res rada imela, če se že nekaj gremo.
No ja, občutek je še vedno dober. Namreč, obožujem delfine (kot večino živali). Drugače pa imam občutek, da je to spet kar nekaj ... Upam, da ni in da je Andreja koristno vložila denar za moje darilo.
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar